Pravilno kompostiranje

1. Pravo mesto postavitve kompostnika

Preden boste kompostnik sestavili in napolnili, najdite ustrezno mesto za postavitev.

Pri tem upoštevajte naslednje:

  • Kompostnik mora biti dobro dostopen iz hiše in z vrta.
  • Kompostnik naj bo od sosednjega zemljišča oddaljen najmanj 0,5 m. Postavite ga neposredno na zemljo, kar mikroorganizmom omogoča dostop. Za zaščito pred glodalci ga lahko zaščitite s talno mrežo (dodatna oprema).
  • Zbito zemljo najprej zrahljajte. Beton, kamnita tla in asfalt niso primerni za podlago kompostnika. Posebej hitro razkrajanje boste dosegli, če boste kompostnik postavili na sončno do polsenčno mesto. Sončno toploto potrebuje za izhlapevanje vode, vendar se ne sme popolnoma izsušiti. Postavite ga na zaščiteno, vendar ne popolnoma brezvetrno mesto – veter je namreč pomemben za dovajanje svežega zraka.

2. Sedaj se lahko začne!

Pri prvi napolnitvi za spodnjo plast uporabite strukturni material, na primer zdrobljene veje. Prednost tega je, da lahko zrak od spodaj lažje prodre v kompost in bolje odvaja odvečno vodo. Nato sledi plast čim bolj mešanih odpadkov z vrta in kuhinje.

Če imate na voljo aktivni kompost, ga uporabite za spodnjo plast.

3. Pravilno kompostiranje

Bolj kot je kompost mešan, lažji bo razkroj. Kompostnika ne napolnite takoj v celoti, ampak nanj počasi nalagajte dnevne organske odpadke. Kuhinjski odpadki imajo visok delež vode. Pazite na dobro prezračevanje – zadosten dovod kisika je zelo pomemben. Moker material pomešajte s suhim, grobega pa s finim.

Premislite, kompostnik ni smetišče, na katerega bi brez pomislekov odlagali kar koli. Če želite, da bo izpolnjeval svojo funkcijo, morate premišljeno izbirati surovine.

4. Kaj sodi na kompost

Odpadki od sadja in zelenjave, kavna in čajna usedlina, jajčne lupine (zdrobljene), lončnice, rezano cvetje, rabljena zemlja za rastline, pokošena trava in listje.

NASVET: Moker material pomešajte s suhim, grobega pa s finim. Z dobrim prezračevanjem boste zagotovo dosegli dobre rezultate. Pazite, da je kompost vlažen. Ne sme biti preveč suh ali preveč moker!

5. Kaj ne spada na kompost

meso, ribe, ostanki hrane, kruh, klobase, sirova skorja, kosti, bolni deli rastlin, pepel od premoga in žara, cigarete, vsebina vrečke sesalnika in smeti, zdravila, orehove lupine.

6. Kompostiranje pozimi

Kompostirate lahko tudi pozimi. Da boste deloma mokre kuhinjske odpadke lahko optimalno kompostirali tudi v tem letnem času, jim morate primešati jeseni nabrano suho listje in zmlete veje. Proces razkrajanja je pozimi zmanjšan, vendar kljub temu prisoten, ker mikroorganizmi med svojim delovanjem sami proizvajajo toploto.

7. Preizkus stopnje zrelosti komposta

Stopnjo zrelosti komposta lahko preizkusite s krešo.

  1. Kozarec za vlaganje do 1/3 napolnite s kompostom, posujte s semeni kreše, nekoliko zalijte in kozarec zaprite.
  2. Opazujte rast rastlin.
  3. Če so rastline zelene in korenine bele, je kompost dovolj zrel. Če so rastline rjave, še ni dovolj zrel.

Bodite obveščeni prvi o novostih, posebnih ponudbah in koristnih nasvetih.


Please leave this field empty.
captcha