Kam odteče deževnica, ko je rezervoar poln?

Rezervoar za deževnico omogoča, da vodo s strehe shranimo in jo pozneje uporabimo za zalivanje vrta, čiščenje okolice, pranje avtomobila ali druge namene, pri katerih ne potrebujemo pitne vode. Toda noben rezervoar nima neomejene prostornine. Ob močnejšem ali dolgotrajnejšem deževju se lahko napolni, zato je treba že pri načrtovanju sistema določiti, kam bo odtekala presežna voda.

Pravilno urejen preliv je pomemben del sistema za zbiranje deževnice, saj preprečuje nenadzorovano iztekanje vode ob objektu, razmočena tla, izpiranje zemljine in morebitno zamakanje.

Kaj se zgodi, ko se rezervoar napolni?

Deževnica s strehe po žlebovih in ceveh priteka v rezervoar. Pred vstopom praviloma prehaja skozi filter, ki zadrži listje, mah in večje nečistoče. Ko voda doseže najvišjo dovoljeno gladino, mora presežek odteči skozi prelivno odprtino oziroma prelivno cev. Ta je nameščena v zgornjem delu rezervoarja in mora biti dovolj velika, da omogoča odvajanje vode tudi med močnejšim nalivom.
Prelivna cev mora biti speljana z ustreznim padcem, brez nepotrebnih zožitev in ostrih zavojev. Smiselna je tudi zaščita pred vračanjem vode, glodavci in drugimi živalmi. Če preliv ni pravilno izveden ali se zamaši, lahko voda začne iztekati na nepredvidenih mestih. Pri podzemnem rezervoarju se lahko razliva v izkop ali proti temeljem, pri nadzemnem pa po fasadi, tlakovani površini ali vrtu.

Kam lahko speljemo presežno deževnico?

Najprimernejša rešitev je odvisna od velikosti in naklona zemljišča, sestave tal, bližine objekta ter lokalnih pogojev. Presežna voda se najpogosteje odvaja v ponikalni sistem na lastnem zemljišču, v urejen sistem meteorne kanalizacije ali v drug zakonsko dovoljen odvodnik.

Prelivne vode ni primerno preprosto usmeriti na sosednje zemljišče, javno površino ali neposredno ob temelje hiše. Pred izvedbo je treba preveriti občinske prostorske akte, pogoje izvajalca javne službe in morebitne omejitve na vodovarstvenem območju.

Rezervoar za deževnico in ponikovalni sistem

Pogosta rešitev je povezava rezervoarja s ponikovalnim sistemom. Voda se najprej zbira v rezervoarju in je na voljo za uporabo. Ko je rezervoar poln, presežek po prelivni cevi odteče v podzemne ponikovalne elemente. Ti ustvarjajo prostor, v katerem se voda začasno zadrži, nato pa postopoma pronica v okoliško zemljino. Tako deževnica ostane na zemljišču, zmanjša se nenaden površinski odtok in nevarnost zastajanja vode ob hiši.

Rezervoar in ponikovalni sistem imata različni, vendar povezani nalogi. Rezervoar je namenjen shranjevanju in uporabi vode, ponikovalni sistem pa prevzemu presežka, ki ga ni več mogoče shraniti.

Ali lahko preliv speljemo na trato?

Manjšo količino vode je v primernih razmerah mogoče razpršeno odvajati po zelenici. Vendar takšna rešitev ni primerna za vsako zemljišče. Že 10 milimetrov padavin na 100 kvadratnih metrov veliki strehi teoretično pomeni približno 1.000 litrov vode. Če se ta količina v kratkem času izlije na majhno površino, lahko nastanejo luže, razmočena tla ali površinski tok proti objektu in sosednjim parcelam.

Odvajanje na trato je zato smiselno le, kadar je površina dovolj velika, teren ustrezno nagnjen in zemljina dobro prepustna.

Ponikanje ni mogoče na vsakem zemljišču

Pri izbiri ponikovalnega sistema ni pomembna le količina vode, ampak tudi sposobnost tal, da jo sprejmejo. Peščena in prodnata tla praviloma prepuščajo vodo hitreje kot težka glinena tla. Če je zemljina slabo prepustna, se lahko ponikovalni elementi napolnijo, voda pa začne zastajati.

Pri načrtovanju je treba upoštevati tudi raven podzemne vode, stabilnost terena, bližino temeljev in podpornih zidov, podzemne vode in napeljave, oddaljenost od sosednjih zemljišč ter morebitne omejitve na vodovarstvenih območjih.

Pri večjih sistemih ali zahtevnejših razmerah je priporočljivo preveriti ponikovalno sposobnost tal. Velikost sistema se nato določi glede na površino strehe, pričakovano količino padavin in prepustnost zemljine.

Zakaj deževnice ne smemo samodejno speljati v fekalno kanalizacijo?

Padavinska in komunalna odpadna voda sta praviloma obravnavani ločeno. Odvajanje deževnice v kanalizacijo, ki temu ni namenjena, lahko ob nalivih dodatno obremeni kanalizacijski sistem in čistilno napravo. Priključitev na javno kanalizacijo je mogoča le, kadar je tak način odvajanja predviden in dovoljen. Pred izvedbo je zato treba pridobiti ustrezno soglasje pristojnih organov.

Kaj mora vsebovati pravilno zasnovan sistem?

Celovit sistem za zbiranje in odvajanje deževnice praviloma sestavljajo žlebovi in odtočne cevi, filter za deževnico, dotok v rezervoar, ustrezno velik rezervoar, prelivna odprtina oziroma cev, zaščita preliva pred povratnim tokom in živalmi, ponikovalni sistem ali drug dovoljen način odvajanja ter dostopne točke za pregled in vzdrževanje.

Vsi elementi morajo biti med seboj pravilno povezani. Velik rezervoar sam po sebi ni dovolj, če je preliv premajhen ali ponikovalni sistem ne more sprejeti pričakovane količine vode.

Redno preverjajte preliv in filtre

Listje, korenine, mulj in drugi delci lahko sčasoma zmanjšajo pretočnost sistema. Zato je treba redno čistiti žlebove in filtre ter preverjati prelivno odprtino, cevi in revizijske točke.
Na težavo lahko opozarjajo počasno odtekanje vode, zastajanje ob rezervoarju, luže ali vlažna mesta po dežju, iztekanje vode na nepredvidenih mestih ali posedanje terena nad ponikovalnim sistemom. Takšni znaki lahko pomenijo, da je preliv zamašen, cev nima ustreznega padca ali pa je ponikovalni sistem premajhen oziroma slabše prepusten.

Načrtovati je treba tudi presežno vodo

Pri zbiranju deževnice ni dovolj razmišljati samo o tem, koliko vode želimo shraniti. Enako pomembno je določiti, kaj se bo zgodilo, ko bo rezervoar poln.

Dobro zasnovan sistem omogoča uporabo deževnice, presežek pa nadzorovano odvede v ponikanje ali drug dovoljen odvodnik. Pri izbiri rešitve je treba upoštevati velikost strehe, razpoložljiv prostor, prepustnost tal ter pogoje, ki veljajo na konkretni lokaciji.

Pravilno dimenzioniran rezervoar, učinkovit preliv in ustrezno ponikanje skupaj ustvarjajo zanesljiv sistem, ki deluje tudi takrat, ko je dežja več, kot ga lahko shranimo.