Deževnica kot prihranek

Na območjih, ki so bogata z dežnimi padavinami, kamor se uvršča tudi večji del Slovenije, bi bilo dobro vodo, ki pade z neba, tudi izkoristiti. Še posebno zato, ker po novem pri nas plačujemo tudi ravnanje z meteorno vodo, torej nekakšen »davek na dež« (obračunan glede na površino objekta). V Delovi prilogi Delo in dom so jasno zapisali: »Če bi za splakovanje stranišč, pranje perila, zalivanje vrta in pranje avtomobilov uporabljali deževnico, bi prihranili do 50 odstotkov pitne vode.«

Z rabo deževnice ne izražamo le svoje ekološke ozaveščenosti, temveč tudi varčnost in preudarnost. Ker z rabo deževnice zmanjšamo porabo pitne vode, nam bo hvaležna denarnica, pa tudi pralni in pomivalni stroj, saj ob rabi deževnice v omenjenih napravah ne nastaja vodni kamen, hkrati pa prihranimo še pri porabi čistilnega sredstva oziroma pralnega praška. Deževnica je nadvse primerna za zalivanje vrta oziroma rastlin (celo bolj kot pitna voda, ki vsebuje težke kovine). Rastline vam bodo hvaležne.