Kako sva izbirala in izbrala čistilno napravo in kako se nama obrestuje “rudarjenje” vode z neba

Tudi midva sva se znašla v situaciji, ko sva morala za svojo novo hiško na deželi izbrati in kupiti čistilno napravo. Odločila sva se, da pitne vode ne bova uporabljala za spiranje WC-jev. Zato sva projektantu naročila, da predvidi predpripravo za morebitno poznejšo uporabo deževnice v in izven hiše. Ta pozneje je bil kar takoj, saj sva želela izkoristiti bager na parceli in poleg čistilne naprave vkopala tudi rezervoar za zbiranje deževnice.

 

Kot vsak preudarni investitor sva tudi midva pred nakupom čistilne naprave temeljito raziskala trg in pridobila precej ponudb. Preverila sva, kako so se pri gradnji hiš odločali najini znanci in prijatelji, ki so bili v zadnjih desetih letih pred istim izzivom kot midva. Na trgu je glede čistilnih naprav zelo pestra ponudba. Sklenila sva, da se ne bova odločala samo glede na ceno, pač pa tudi glede na priporočila ponudnikov, garancijske pogoje, stroške rabe in vzdrževanja v prihodnjih tridesetih letih, izkušnje najinih iskrenih prijateljev, upoštevala pa sva tudi notranji občutek. Ta je bil bolj moj, ženski občutek ali ženska intuicija, kot bi ga nekateri tudi poimenovali.

 

Električna, brez-električna, rastlinska … večna dilema

Predvsem jaz sem bila tista, ki je želela čim bolj ekološko različico čistilne naprave. Zato sem prepričevala Andreja, da se odločiva za rastlinsko čistilno napravo. Preverila sva učinek čiščenja in nimava pripomb. Malo naju je le skrbelo zaradi članka o izkušnjah z rastlinskimi čistilnimi napravami v Nemčiji, ko so morali zaradi zamuljenja koreninskega sistema rastlin po nekaj več kot desetih letih izvesti obnovo “naprav”. Kar pa ni bilo poceni. Ponudniki so celo “pozabili” povedati, da morava pred rastlinsko čistilno napravo vgraditi vsaj dvo-prekatno greznico, kar predstavlja dodaten strošek investitorja. Hm, če hočeš živeti “eko” in “bio” moraš biti pripravljen plačati in plačevati veliko več. Vse to bi tudi še nekako preživela, se pa za rastlinsko čistilno napravo nisva odločila, ker zahteva, da zanjo žrtvuješ kar precejšnjo površino na parceli, na kateri mora biti zagotovljen tudi gravitacijski padec tekočin. Ker sva si lahko privoščila samo dobrih 750 kvadratnih metrov veliko parcelo, sva raziskovala naprej.

 

Kaj pa, če izbereva brez-električno?

Druga opcija je bila nakup brez-električne čistilne naprave. Čistilna sposobnost je zaradi njihovih zasnov delovanja zelo podobna rastlinskim. Nekaj najinih prijateljev si je takšne postavilo ob vikendih v hribih in ob slovenski in hrvaški obali. Zanimalo me je, zakaj so se odločili za to vrsto čistilnih naprav kljub temu, da so objekti priključeni na električno omrežje. Pojasnili so mi, da so tovrstne čistilne naprave namenjene predvsem gorskim kočam in objektom brez možnosti priklopa na električno omrežje. Poleg tega lahko “preživijo” tudi tisti del sezone, ko ni obiskovalcev. Če bi klasično električno čistilno napravo nekaj mesecev pustili brez dotoka človeških odpadkov, bi (mikrobiološko) življenje v čistilni napravi ugasnilo, odpadki ne bi bili prečiščeni (pojedeni :), predelani) in pojavil bi se smrad. Sanacija smradu oziroma ponovna naselitev nekaj milijard koristnih bakterij bi bila dolgotrajna in draga. In potem sva se odločila. Pravzaprav se za brez-električno čistilno napravo nisva odločila zato, ker so precej dražje. Številne prednosti imajo svojo ceno. In ker nisva kupovala naprave za vikend ali gorsko kočo in ker bo najina hiša skoraj vedno naseljena, sva se odločila za električno različico.

 

Tečemo drugi krog, tokrat s pomočjo elektrike

Po prvi določitvi sledi raziskovanje na temo tehnologij, načinov delovanja čistilnih naprav, materialov … Nekaj časa sva se sicer predvsem zaradi nižjih cen spogledovala s čistilnimi napravami iz betona, vendar sva ugotovila, da bo zaradi konfiguracije terena in dostopa do mesta vgradnje transport in najem močnejšega gradbenega dvigala na koncu celo dražji. Mene, kot okoljevarstvenico, je zmotilo tudi to, da ne moreš pri vseh betonskih rezervoarjih čistilnih naprav, kjer so sestavni betonski deli med seboj zlepljeni, z nakupom prejeti verodostojnega certifikata o vodotesnosti. Saj ni težava, če kakšna kapljica podtalnice zaide v notranjost, zelo pa bi me me motilo, da bi naše odplake prehajale v podtalnico. Vse skupaj je potem vodilo v smeri čistilne naprave iz umetne mase. Enostavnejša dostava do mesta vgradnje, pa še podlage ni treba betonirati (nič cin-cin :)).

 

Dolžina ni, debelina pa je pomembna

Nekaj znancev z izkušnjami je povedalo, da obstajajo “plastične” čistilne naprave, ki jih moraš ob zasipavanju terena polniti z vodo in takšne, ki jih ni treba. Hitro nama je bilo jasno, da so prve izdelane iz tanjšega materiala in bi se lahko ob zasipavanju, če jih ne bi polnili z vodo, sesedle same vase. Druge, močnejše izvedbe, so bile torej tako kakovostno narejene, da prazne vzdržijo pritisk ob zasipavanju. Boljše naprave iz umetnih mas se lahko vgrajujejo tudi v višji talni vodi, ker so jih inženirji zasnovali na tak način. Še več. Prav tako kot betonske, je tudi nekaj “plastičnih” čistilnih naprav povoznih in jih lahko brez težav vgradijo v dovozne poti in parkirišča. Razmišljala sva takole … Če se bo dalo, bi izbrala povozno, čeprav bo vgrajena sredi zelenice. Kaj pa vem, morda pa si bomo čez nekaj let za domačega ljubljenčka omislili slona :). Šalo na stran. Če je čistilna naprava povozna, je zagotovo boljše kakovosti, kot če ni. Se strinjate?

 

Kar ne miga se ne more ustaviti, ker že stoji

Potem sva z Andrejem študirala načine delovanja čistilnih naprav. Nekatere delujejo po zelo kompleksnih postopkih, v njih je vgrajene veliko tehnike in elektronike. Nekako pa vsi vemo, da če ima neka naprava manj sestavnih delov, je manjša verjetnost, da se kakšna stvar tudi pokvari. Manj gibljivih sestavnih delov pomeni, da se manj stvari lahko obrabi oziroma izrabi (beri: je treba za njih odšteti denar). Najina domača naloga je bila, da poiščeva takšne čistilne naprave, ki imajo najmanj sestavnih delov v rezervoarju in malo ali še bolje nič gibljivih delov. In seveda, da porabijo čim manj rezervnih delov in elektrike. Seveda ob predpostavki, da zna kljub temu odlično opraviti svoje delo – očistiti naše odplake.

Za primerjavo je Andrej uporabil električne in klasične avtomobile. Razložil mi je, da imajo skoraj vsi električni avtomobili zaradi svoje enostavne zasnove zelo malo sestavnih delov, ki bi se lahko pokvarili ali izrabili. In zato za njih proizvajalci brez težav ponudijo 8 ali celo več let garancije. Tudi vzdrževanje takšnih avtomobilov predstavlja nekajkrat nižji strošek, kot jih poznamo pri klasičnih. Porabe “goriva” na 100 kilometrov tudi ni omembe vreden strošek v primerjavi z dizelskimi in bencinskimi stroji. Sploh, če polniš zvečer doma na lastnem “štromu”. Če pa imaš doma še sončno elektrarno (Andrej, saj midva jo bova tudi imela, kajne?), se menda voziš skoraj zastonj.

In sva jih našla. Takšne čistilne naprave namreč, ki nimajo nobenih migajočih delov v odpadni vodi. Našla sva tudi takšne, ki nimajo niti električne naprave v rezervoarju. Tudi tu lahko potrdim analogijo iz sveta avtomobilizma. Zaradi manj sestavin, manj migajočih in električnih delov, so precej manjše možnosti, da gre karkoli narobe, zato so za takšne čistilne naprave tudi garancijska jamstva praviloma višja. Celo 25 let za rezervoar ti priznajo nekateri ponudniki brez doplačila.

 

Kaj pa električni del čistilne naprave?

Ker sva se odločila za električno čistilno napravo, to pomeni, da je vsaj en njen del priklopljen na elektriko. In seveda je. Kompresor in računalnik ali krmilnik (ne vem, kako se tisti škatli pravilno reče) sta električna. Glede tega so si čistile naprave podobne. Vsaj na pogled. Drobovje pa razkriva, zakaj so nekateri kompresorji skoraj neslišni in zakaj so nekateri računalniki boljši kot drugi.

Pravzaprav sva se pri raziskovanju kar dobro znašla. Za čistilne naprave v ožjem izboru sva na spletnih straneh proizvajalcev in ponudnikov našla in presnela navodila za uporabo in upravljanje računalnikov in vse funkcije vnesla v primerjalno tabelo. Ob tem sva se tudi veliko naučila. Predvsem pa sva preverila možnosti, ki so nama zelo pomembne. Možnost načina delovanja naprave, ko sva na dopustu, nama je bila zelo všeč. Kaj natančno to pomeni ne veva, ampak zagotovo je to, da napravi sporočiva, da naju ni doma in da ji recimo 14 dni ne bova poslala nobene pošiljke z WC-ja in kuhinje, kar je za napravo zelo pomembna informacija.

Ugotovila sva tudi, da so nekatere naprave zmožne narediti precej več, kot se od njih pričakuje. Po raziskovanju sva spoznala, da nekatere zahodne države nekatere od teh načinov čiščenja, kot je na primer denitrifikacija, defosfatizacija in higienizacija predpisujejo kot obvezne načine delovanja čistilnih naprav. In če so z zakonom predpisane tam, je precej možnosti, da bo prej ali slej temu sledila tudi naša država. Torej sva izbrala čistilno napravo s takim računalnikom, ki je pripravljen na jutri in na zahteve prihodnosti.

Andreja je najbolj razveselilo dejstvo, da ima poleg vsega izbrani računalnik nekje v drobovju tudi možnost priklopa na internet, očitno pa bo na voljo tudi aplikacija za pametni telefon. Meni to danes še ne predstavlja neke bistvene dodane vrednosti, pomembno pa je, da tudi Andrej lahko naredil še eno kljukico. Še to, garancija za ta električno-elektronski del najine izbrane in kupljene čistilne naprave znaša 36 mesecev. To pa je, se mi zdi, največ med vsemi čistilnimi napravami v najinem ožjem izboru.

 

Še o svetovalcih in prodajalcih

Največ časa za “zasliševanje” najinih prijateljev in znancev ter njihovih prijateljev, znancev in sosedov, ki so kupovali, kupili in že uporabljajo čistilno napravo, sva namenila prav temu vprašanju. Zbranih informacij je bilo precej, prav tako tudi različnih ponudnikov. Statistika je tukaj zelo zanimiva. Nekaj teh investitorjev, res, da je odstotek majhen, je napravo kupilo pri prodajalcih in podjetjih, ki danes žal ne obstajajo več. Nekaj jih je kupilo čistilno napravo pri velikih slovenskih trgovcih in pravijo, da jim niso dobro svetovali in da se občasno pojavijo težave pri podpori za kupljeno blago.

Večina je kupila čistilne naprave pri specializiranih trgovcih, pri katerih večjih težav s podporo in morebitnimi servisi nimajo. Za večino servisnih posegov v čistilno napravo so bili krivi sami, saj se niso držali navodil in so v WC in odtoke odplaknili tisto, kar tja zanesljivo ne paše. Razredčila, palčke za ušesa, higienski robčki in strupene kemikalije v čistilno napravo zanesljivo ne sodijo. Z odzivnostjo servisnih ekip so bili povečini zadovoljni, z izstavljenimi računi za servis pa nekoliko manj. Vem, težko in boleče je priznati lastne napake. Sicer pa so vse naprave delovale v skladu s pričakovanji in vsaj v prvih nekaj letih niso potrebovale skoraj nobenega servisnega posega zaradi “tovarniških” napak. Kakšen kompresor je bilo treba zamenjati in kakšen računalnik, ki se ga je lotila strela. Nič posebej izstopajočega. Torej lahko zapišem, da gre za preizkušene naprave. Kaj bo čez 20, 30 ali 50 let, kolikor je najmanjša pričakovana življenjska doba čistilnih naprav, pa ta trenutek ne ve še nihče.

Bila sva pomirjena, ko sva ugotovila, da so bile vse tri čistilne naprave naprodaj pri trgovcih, ki so bili po podatkih iz “bizija” na trgu že vsaj 20 let in in imajo ves čas delovanja stabilno poslovanje.

 

In kako sva izbrala?

Vem, da vsi že nestrpno pričakujete da vama izdava, katero čistilno napravo sva izbrala in zakaj. Več kot očitno je, da sva izbrala za ponudnika podjetje Armex, saj so naju prosili, da za njihovo spletno stran napiševa ta članek. Od vseh njihovih čistilnih naprav sva izbrala napravo one2clean plus nemškega proizvajalca Graf. Obstaja tudi malo cenejša različica brez plusa, a je Andrej želel kupiti čistilno napravo s trenutno najbolj naprednim računalnikom, ki jo bo lahko čez čas nadziral in nastavljal preko telefona. Poleg tega je že pripravljen tudi na tiste tri zgoraj omenjene postopke, ki se tako težko izgovorijo.

 

Kaj naju je prepričalo?

Graf je zelo veliko inovativno nemško podjetje, ki je patentiralo več kot 200 inovacij na področju čiščenja vode in zbiranja deževnice. V Sloveniji in na Hrvaškem jih zastopa dolenjsko podjetje Armex, ki letos praznuje 30 let obstoja. Torej obstaja zelo velika verjetnost, da bosta obe podjetji na trgu tudi čez 30 let, ko bo morda najina “uan-tu-klinka” potrebovala kakšno redno vzdrževanje. Poleg 25 letne garancije in pričakovane življenjske dobe rezervoarja več kot 50 let, sva dobila tudi zelo dobro svetovanje, brezplačno dostavo in res napreden sistem za čiščenje. Ima vse, kar sem že omenila – zasipala sva jo prazno, ima minimalno število sestavnih delov ter nič gibljivih delov in električnih naprav v rezervoarju. Kompresor je tih kot naš hladilnik in če nisi prav blizu njega, ga ne slišiš niti ponoči ob priprtem oknu spalnice. Seveda je bila cena pomembna. Dobila sva dober popust, v ceno pa je bil vštet tudi prvi zagon.

 

Zbirava in uporabljava tudi deževnico

Seveda sva bila pripravljena tudi na uporabo deževnice. Podjetje Armex nama je ponudilo kompleten sistem z vsemi sestavnimi deli po konkurenčni ceni. Zato opozarjam vse, ki primerjate cene. Primerjati je treba cene za kompletno rešitev, ne pa pri enih vzeti samo ceno rezervoarja in pri drugih ceno popolnega kompleta. Ljudje hitro postanemo slabe volje ob dejstvu, da smo nekje kupili za 20 evrov ceneje, potem pa nas udari po žepu recimo strošek za tesnila, katerih komplet stane 40 EUR in niso bila priložena pri nakupu rezervoarja. Tako, da je raziskava trga s primerjalno “tabelco” odlična metoda za primerjavo jabolka z jabolki. Ker sva vzela komplet za deževnico v paketu s čistilno napravo, sva dobila še nekaj dodatnega popusta. Pa bo spet ostalo nekaj denarja za druge stvari. Izračunala sva, da lahko z mehko deževnico brez vodnega kamna in za rastline strupenega klora, ki jo uporabljava za splakovanje obeh WC-jev in pisoarja, pranje perila, zalivanje prihodnjega vrta in pravkar vzklile trave ter pranje obeh avtov, privarčujeva skoraj polovico pri stroških za pitno vodo. Torej se nama bo sama investicija izplačala že v šestih do sedmih letih. Morda bova čez čas, če se bodo takšna sušna in vroča poletja nadaljevala, sveža zelenjava v trgovinah pa vse bolj dražila, vgradila dodatni rezervoar, da si povečava stopnjo samooskrbe z vodo. Če bo treba, bova deževnico tudi ustrezno prefiltrirala in jo uporabljala za pitje in kuhanje.

 

Kaj naju še čaka?

Predvsem odločitev, kako bova v naravo spustila prečiščeno vodo in viške deževnice. Na sosedno parcelo ne smeva, kakšne reke ali potoka ob parceli ni, torej morava vodo prepričati, da v podzemlje ponikne na najini parceli. Prav te dni delava test prepustnosti zemljine, da bova lahko sprejela odločitev. Podjetje Armex ima nekaj zanimivih kompaktnih sistemov za ponikanje, ki se sestavljajo v manjša ali večja polja. Zagotovo so tudi te stvari inženirji dobro premislili in menim, da je ta sistem tudi za naju dobra rešitev. Rada bi se namreč izognila praksam v preteklosti, ko so nekje naredili luknjo in vanjo zmetali kamenje in tja speljali vodo iz žlebov in včasih iz drugega ali tretjega prekata greznice, danes pa iz čistilne naprave. Želim si kompakten, cenovno ugoden sistem, ki ga bova zakopala in nanj pozabila. Bova še malo prespala.

Tina in Andrej, Radovljica

 

PS: Najina čistilna naprava je trenutno v akciji – 30 % popusta lahko dobite ob 30-letnici delovanja firme Armex. Tu lahko preverite vse o Grafovi čistilni napravi one2clean v akciji, model 2022.

PPS: Če pa kupujete sistem za zbiranje in uporabo deževnice jo lahko tudi dobite za 30% popusta na redne cene.

   

 

Bodite obveščeni o novostih, posebnih ponudbah in koristnih nasvetih.